Trgovina Didaktične igrače je pred časom povabila blogerje k zanimivemu sodelovanju. Oni posodijo svoje igrače, mi pa se lahko z njimi igramo, jih poslikamo in kaj napišemo. Ni mi preostalo drugega, kot da sprejmem. To je bila tudi moja "brca v rit", da sem se premaknila iz dveh prispevkov na zaklenjenem dnevniku in začela (bolj) zares. Hvala.

V sredo smo dobili paket in priznati moram, da sem kar malo pisano pogledala njegovo vsebino. Najprej mi je v oči padla vstavljanka s prevoznimi sredstvi. (Teh jim je že zmanjkalo, lahko pa si pogledate zvočno sestavljanko lokomotiva.) Gre za zvočno sestavljanko z vozili. No, pri nas takih igrač, ki bi piskale, cvilile ali se kako drugače oglašale, nimamo. Stvar okusa. Pri sestavljankah je P precej dober, njegova najljubša ima 25 kosov (po novem 26, ampak to žal ne pomeni, da je menjal najljubšo). Nameravala sem mu jo najprej ponuditi brez baterij in jih dodati kasneje, ko se bo že spoznal z njo. Mož me je ves navdušen prehitel in že smo slišali sopihanje lokomotive. P-ja res zanimajo vozila, še posebej gasilska. In ladja - z ladjo ( trajektom) se je peljal na morju! Vendar pa dela z vstavljankami že tako dolgo (oziroma že dolgo ne več), da ga tudi najbolj zanimivi motivi (in zvoki) ne pritegnejo.





Pri vstavljanki me je, tako kot mamo, ki je imela na obisku podobno sestavljanko, zmotilo da se je npr. oglasil zvok letala tudi, ko se je P zmotil in se na primer prostorčku za letalo približal z avtomobilom. Tako ni vedel, da se je zmotil in je še nekaj časa vztrajal pri napačni luknji. Deluje pa tudi na pokrovček za vlaganje, D-jevo ropotuljo ...

Mimo je pripeljal vlak ...


Vlak, ta pa je ... Najprej se nam ni zdel nič posebnega. Sčasoma je P ugotovil, da lahko prevaža našo simentalko in njenega telička.



Ugotovili smo, da se tovor pravzaprav lepo naklada in da ga je dovolj za kreativno igro, obenem pa ne preveč za pospravljanje (otroku naj bi ponudili toliko igrač, kolikor jih je sposoben sam pospraviti). Tudi vagona nista enaka - en od njiju ima dve, drugi tri navpične paličice. Všeč.



Gostom smo dodelili mesto in jih pospravili. Ko sem se kasneje vrnila, je bil tovor naložen drugače, precej bolj zabavno.




Vlak se je v naslednjih dneh odlično znašel tudi v vlogi vohuna. Oh kako dolgo smo iskali to navijalko ...

Raztovorjen. Preventivno? ;)

Kasneje, ko sem pripravljala druge materiale (in dobila novo idejo), sem umaknila vlak, pustila pa njegov tovor. Luknje v kockah tovora se popolnoma ujemajo z našo natikanko. Nastalo je tole:




Nato so se kocke vlakovega tovora prelevile v gradnike za most, zid, postale so žaga, obesek za verižico, "štrudl"... jaz pa sem razmišljala, kaj še bi ustvaril, če bi mu poleg ponudila nekaj daljših palčk ali vej.


V paketu nas je čakala tudi didaktična igrača "Kocka z liki".




Fantje so se skoraj stepli zanjo ...




Potrebno je bilo nekaj posredovanja z moževe strani, saj je D poskušal vse (čisto vse, tudi veliko kocko) stlačiti v usta, P pa je kar naenkrat začutil neznansko potrebo po igranju s prav to igračo (kakopak). Potem sta skupaj s prstom obrisovala kocke in odprtine, iskala primerne luknje, se pogovarjala o številu stranic, oblikah ... To ni prva vtikanka za P-ja, tudi njegova ga zanima toliko ali še manj kot ta. Vedno bolj se mu mudi (za žogo, dedijem ali kar tako) in se ne usede rad k takim dejavnostim.

Ko smo končali z igro, smo kocko postavili na police - s pladnjem in košarico, kot pospravljamo igrače pri nas.

Kocka z liki se je povsem udomačila pri nas.

"Mama, kako se oglaša ladja?"

Trgovina Didaktične igrače (ki jo najdete tudi na Facebooku in blogu) je ena tistih "mojih", ki jih spremljam in večkrat pregledam njihovo ponudbo. Pogosto ko iščem kaj določenega. Mogoče nam tokratna izbira igrač ni bila najbolj pisana na kožo, ampak saj tudi meni večkrat spodleti, pa sem veliko s P-jem.