Ovčka moja bela,
lepa in vesela,
z glavico pokima,
da me rada ima.
zeleno otavo,
ona meni mleko,
volno za obleko.
Jo kdo pozna? Mislila sem, da gre za ljudsko pesem in poleg moje mame ne vem za nikogar, ki bi jo poznal. Pa sem malo raziskovala (kar mi nikakor ni tuje, ko je govora o slovenski ljudski pesmi) in ugotovila, da jo je sredi 19. stoletja spisal Slomškov učenec, duhovnik Valentin Orožen. On je avtor več ljudskih pesmi, ki so ponarodele: Kje so moje rožice, Mrzel veter tebe žene, Sneg za to leto slovo je že vzel ... (navedla sem prve verze pesmi, saj so znane pod temi imeni, sicer so njihovi naslovi drugačni). Čisto sem vzhičena, komaj čakam, da se pohvalim naši medgeneracijski skupini za kakovostno starost, kjer tudi te pesmi radi prepevamo.
Valentin Orožen jo je v bistvu zapisal takole:
Ovčka moja bela,
brzna in vesela,
z glavico pokima,
da me rada ima.
Ovčka vsa nedolžna,
ona ni ubožna,
tak' tud' srce moje,
zato rado poje.
Ovčki dajem travo,
zeleno otavo,
ona meni mleko,
volno za obleko.
Zato blaga više
srce mi ne išče,
tukaj dosti toga,
tamkaj gledat' Boga!
Sicer pa je šla ovčka s P-jem v vrtec za rojstni dan, namesto igrače ali knjige, ki jo lahko na ta poseben dan s seboj prinese slavljenec. In vsi so bili navdušeni ...
Vmes sem spoznala, da sem si narobe zapomnila "drugo" kitico (več virov). Najbrž moram sporočiti tudi P-jevi vzgojiteljici, a ne? ;)
Vmes sem spoznala, da sem si narobe zapomnila "drugo" kitico (več virov). Najbrž moram sporočiti tudi P-jevi vzgojiteljici, a ne? ;)
da jaz sem se to pesem naučila v DIT-u današnji vrtec na isti lokaciji v Kamnici.Samo prvo in drugo kitico.je mogoče vaša mama hodila vDIT v kamnici?DIT pomeni dom iger in dela
OdgovoriIzbrišiNe tja :)
Izbriši