Ste se kdaj igrali s tem ali čim podobnim? Kdaj? Jaz sem se na vajah v prvem letniku visoke šole. Pod mizo smo skrili modele kosti in ugotavljali, katere kosti držimo (dokler nismo prišli do zapestnih je šlo ;) ). Vsekakor zanimiva izkušnja.  

Fantoma sem pripravila skrivnostno ali stereognostično škatlo (mystery/stereognostic box). Stereognozija je sposobnost prepoznavanja oblik in predmetov z otipom. Poleg razvijanja te sposobnosti, je bil (glavni) cilj razvijanje koncentracije in (seveda) zabava. 

V večjo (in čvrsto) škatlo od čevljev sem izrezala dve luknji. V notranjost sem nalepila filc in ga prerezala v "X", saj sem (upravičeno) pričakovala, da si bosta fanta želela pomagati z vidom. Nabrala sem nekaj predmetov (z zelo različnimi lastnostmi, kar se tiče materialov, oblik, velikosti ... ), ki jih poznata in ju povabila k igri. D ni želel sodelovati, je raje opazoval. P-ju sem pokazala predmete, prepričati se moramo, da jih poznajo, in jih sproti polagala v škatlo. Prosila sem ga, da vsakega posebej prime v roke, ga otipa in poimenuje. Igra je bila zanj lahka, ko pa sem mu podtaknila gumb, ki ga prej nisem pokazala, ga ni prepoznal. Nato je raziskoval še druge predmete: evropske divje živali in like iz skladovnice. Oboje smo slučajno imeli na policah. Pri živalih ni imel težav, pri likih pa malce. Zdaj, ko smo se spoznali s principom in za silo osvojili pravilo, da se pač ne kuka, bomo lahko igro nadgradili: opisali, kakšen je predmet, ki ga čutimo, razločevali bolj podobne predmete ... Mlajše otroke, to bom poskusila z D-jem, lahko prosimo, da nam poiščejo posamezen predmet, ali pa imamo po dva enaka predmeta in iščejo pare. 

Namesto škatle lahko pripravimo vrečo, skrivnostno vrečo. Oba sta se s temi srečevala na Programu za otroke in starše, P-ju pa sem jih nekaj časa tudi poskušala pripravljati. Vedno je kukal v vrečo tako, da sta se izgubljala namen in moja volja (do pripravljanja oziroma iskanja novih zanimivih vsebin). Skrivnostne vreče sem naredila kar iz hlačnic mojih hlač. Ko je moja trenirka (jersey) dobila luknjo na kolenu, sem dolge hlače spremenila v kratke. Ostanek sem na odrezani strani zašila, v spodnji rob, ki je postal zgornji, sem zarezala luknjo za vrvico in le-to tudi napeljala. Če le imate možnost, naj se vreča lepo in enostavno odpira ter zapira (ne tako, kot pri meni, so pa lahko take vrečke super za shranjevanje različnih materialov in krame zakladov).