Rada "recikliram" stvari. Odkar mi omare pokajo po šivih (oh, kako močno si želim, da tega ne bi mislila dobesedno), pa še toliko bolj. D se je začel počasi počasi premikati po prostoru in zadnji čas je, da P še ponudim kakšno igračo, ki je nevarna ali v tem primeru zoprna, če pride v napačne roke (ter hip zatem v usta). Take so bale, ki sem jih naredila pred slabim letom. Vzela sem šop sena in ga tesno zvezala z vrvico ter ga malo obstrigla. Naredila sem tudi jasli in sicer iz narezanih vrbovih vej, vrvi in silikona. Poleg sem mu ponudila še hišo za lutke, (bolj ali manj) kmečke živali, dve lutki iz seta s hišo (otroka, saj so figure odraslih nesorazmerne s figurami živali), stolček in vedro za molžo, vedro za vodo in ribnik (za racaka; race nisem še uspela dobit). Nekajkrat sem mu zraven ponudila tudi Duplo samokolnico in lopato, tokrat pa sta skupaj z ostalimi kockami še kar na pavzi.

Bale, na splošno, so pri P zelo priljubljene, saj predstavljajo hrano njegovim najljubšim živalim. Vse blazine in odeje v stanovanju so vsaj občasno bale. Naše bale iz sena so začele konkretno razpadati (t.j. smetiti), zato se bomo v parih dneh poslovili od njih.

Naša hiša (za lutke, ah ja, samo za lutke) mi je všeč, ker je preprosta, nevtralnih barv in ima enostavno pohištvo, ki dovoli precej svobode pri igri.

Mali svetovi res imajo svoj čar ...