Ali bolje: čas "nenehnega" čiščenja tal. D se že nekaj časa postavlja na vse štiri. Občasno prestopi iz enega kolena na drugo (naprej), uspelo pa mu je tudi prestopiti z rokama. Pri prehodu iz sedečega položaja na vse štiri ne pade več na glavo. Težko rečem ali se plazi, ali kobaca, dejstvo je, da se premika. Počasi. Vedno hitreje. Vedno dlje. Pripravila sem mu košarico predmetov, ki se ne kotalijo prehitro: žogico, povezana ploščka*, in leseno ropotuljo s kraguljčkom (naša ropotulja je sicer od drugje). Žogica je res univerzalna, medtem, ko sta ploščka namenjena preprijemanju in s tem povezovanju možganskih polobel (usklajenost). D-ja ploščka zaenkrat nista prepričala (mogoče sem mu ju ponudila prepozno, saj je že začel intenzivno nosit vse v usta), se pa zelo lepo in počasi kotalita. V branje priporočam še tole.




Zelo zelo všeč pa so mu tudi spodnje posodice. V zadnjem mesecu, mesecu in pol ni bilo dneva, da bi ostale neopažene. Ponje se je stegoval ter tvegal (in doživel) ogromno padcev. Ko jih spravi v pogon, so resda malo hitrejše od predmetov iz zgornje košarice, se pa to zgodi manj pogosto oziroma redko vsaka posebej.

Si zaslužijo fotografijo in objavo :)

* Povezana ploščka sta zamisel in delo Gianne Gobbi, ki je tudi avtorica Gobbi mobil in soavtorica Kateheze dobrega pastirja.