Predstavitev Kateheze dobrega pastirja
»Pomagaj mi, da se sam približam Bogu.« |
Kateheza Dobrega Pastirja (KDP) je predlog verske vzgoje otrok od treh let, ki temelji na pedagogiki Montessori. Želi ustvarjati in spodbujati »izročilo« prostora imenovanega atrij, v katerem otroci lahko poslušajo, poglabljajo in praznujejo najbolj bistvene skrivnosti krščanske vere, kakor so razodete v Svetem pismu in liturgiji. Dr. Sofija Cavaletti in Gianna Gobbi sta leta 1954 razvili program kateheze, ki se razširja po svetu in ga s prilagoditvami uporabljajo različna krščanska izročila.
Pri opazovanju otrok je bilo ugotovljeno, da že od najzgodnejših let željno iščejo religiozno izkušnjo in najdejo v njej izpolnitev, samo če se jim pomaga, da zaživijo to izkušnjo v njeni najglobljih, najbolj bistvenih prvinah, medtem ko zavračajo kakršne koli »otročje« prizvoke. Ko so ti pogoji prisotni, otrok živi svoj odnos z Bogom v navdušujočem začudenju in globokem veselju, ki jim prinaša mir, v tem zadovoljevanju – lahko bi rekli – globoke in življenjske potrebe. Ugotovljeno je bilo, da otroci na isti razvojni stopnji odgovarjajo na določene teme krščanskega sporočila na isti način, čeprav pripadajo različnim kulturnim izročilom. Tako se je postopoma oblikoval učni načrt, za katerega se zdi, da odgovarja otrokovi globoki religiozni potrebi v skladu z različnimi starostnimi stopnjami.
Kateheza:
- ne strmi k čim večjemu priznanju,
- ne dela hrupa (Iz 10, 33 -11, 10),
- je zvesta duhu gorčičnega zrna (Mt 13, 32),
- je solidarna z majhnimi in neznatnimi v Cerkvi.
Gorčično zrno na otroškem prstu |
Delo z osrednjo katehezo |
Ni komentarjev
Objavite komentar