Škoda, da blog Counting Coconuts sameva. Tam sem našla tudi idejo o piškotkih za štetje in jo razširila. Samo zato, ker me zanima. Iz filca sem naredila šest piškotov in na vsakega našila od nič do pet koščkov čokolade. Pripravila sem tudi pladenj, na katerega je zlil testo, ga razvaljal in izrezal piškote. Na pladenj sem dala plastificirano podlago. Na eni strani so narisani koščki čokolade, na drugi pa so (morda za kasneje) številke. Oboje se seveda ujema z luknjami v filcu, ki je prilepljen nad podlago. Sešila sem mu tudi rokavico za prijemanje, ki pa mi ni uspela. Ni za slikat od blizu, vprašljiva je tudi njena funkcionalnost (težje gre na roko - prst, sicer verjamem, da bi varovala pred opeklinami).

Kuhinja v novi preobleki

Pripomočki

"izrezovanje" piškotov z modelčkom

V pečici

P razume, koliko je nič, ena, dva in "veliko".  S ponujenim sem želela vspodbuditi pogovor o številih in številkah, v prvi vrsti pa spodbuditi domišlijsko igro. Ko sva prišla čez cel proces peke piškotov (preden sva jih pojedla), jih je še samoiniciativno prenašal s pinceto iz ene skledice v drugo.

To je že druga sprememba v naši kuhinji od prvega/zadnjega poročanja.  Vmes sem mu umaknila leseno zelenjavo (in sadje) ter iz filca vanilijeve barve (kot gobice in bučke) narezala široke rezance. Poleg pa ponudila zelenjavo, mocarelo in gobe iz pice ter (nove dodatke) pršut, čebulo in jajca.



Ta menjava pa ni bila najbolj premišljena. Hrana je, tudi v zmanjšanem obsegu, takoj frčala po zraku in na vse strani, zato sem jo hitro umaknila. Umik je bil potreben tudi zaradi D-ja in njegovega napredka.