P je za v vrtec dobil nov nahrbtnik. Tak, z značko na ježka. Mož me je pohecal, da mu moram narediti drugo, z ovčko. Ni mi dalo miru :)
Iz bombaža z vmesno poliuretansko membrano, ki ga v obliki malih krogcev pri Viralu (tam, kjer so doma plenice Racman) v zloženkah priložijo vsakemu naročenemu paketu (najlepša hvala :) ), sem izrezala ovčko. No ja, recimo, da je ovčka :) . Skupaj sem sešila dva polkroga iz bombaža (zelen in moder). Pribuckala sem ovčko na modro-zeleno podlago in še en krogec za trdnost. S šivalnim strojem sem nekako poskušala obšiti in oblikovati ovčko. Ker se ne cefra prav veliko, ovčke prej nisem (ob)entlala. Na drug oziroma tretji bombažni krog sem prišila 3 vrste ježkov (toliko, da je bila prekrita cela površina kroga). Tako sem dobila dva kroga, enega z ježki, ki se bodo držali nahrbtnika, drugega pa z ovčko (in imenom :) ), ki sem ju malo porezala, da sta bila čim bolj skladna in ju sešila skupaj z gostim in dolgim cik-cak šivom. Ovca bi lahko bila lepša, sploh, če bi šivala ročno. Tega pa si nisem mogla privoščiti, saj mi je zaradi enega od mojih prejšnih projektov, ki sem se ga pogumno lotila brez naprstnika, kazalec desne roke še kar nekaj časa otekal in me bolel (vsaka šola nekaj stane). Sem pa vesela, da sem se lotila in vsakič, ko v vrtcu zagledam njegov nahrbtnik z značko me malce pogreje pri srcu, saj sem vesela, da ima P tam nekaj čisto mojega, domačega, svojega. Upam, da tudi njega :)
Iz bombaža z vmesno poliuretansko membrano, ki ga v obliki malih krogcev pri Viralu (tam, kjer so doma plenice Racman) v zloženkah priložijo vsakemu naročenemu paketu (najlepša hvala :) ), sem izrezala ovčko. No ja, recimo, da je ovčka :) . Skupaj sem sešila dva polkroga iz bombaža (zelen in moder). Pribuckala sem ovčko na modro-zeleno podlago in še en krogec za trdnost. S šivalnim strojem sem nekako poskušala obšiti in oblikovati ovčko. Ker se ne cefra prav veliko, ovčke prej nisem (ob)entlala. Na drug oziroma tretji bombažni krog sem prišila 3 vrste ježkov (toliko, da je bila prekrita cela površina kroga). Tako sem dobila dva kroga, enega z ježki, ki se bodo držali nahrbtnika, drugega pa z ovčko (in imenom :) ), ki sem ju malo porezala, da sta bila čim bolj skladna in ju sešila skupaj z gostim in dolgim cik-cak šivom. Ovca bi lahko bila lepša, sploh, če bi šivala ročno. Tega pa si nisem mogla privoščiti, saj mi je zaradi enega od mojih prejšnih projektov, ki sem se ga pogumno lotila brez naprstnika, kazalec desne roke še kar nekaj časa otekal in me bolel (vsaka šola nekaj stane). Sem pa vesela, da sem se lotila in vsakič, ko v vrtcu zagledam njegov nahrbtnik z značko me malce pogreje pri srcu, saj sem vesela, da ima P tam nekaj čisto mojega, domačega, svojega. Upam, da tudi njega :)
Ni komentarjev
Objavite komentar