D vse zgrize. Dobesedno, kot bi imeli miši. P je samo nosil v usta in so bile stvari nevarne njemu in ne obratno, kot je D nevaren stvarem. Odrgiznil je že košček P-jeve čelade, iz večih strani zaoblil žogico skokico, poškodovana je tudi moja ravnotežna blazina, obdelal nekaj P-jevih revij, uničil slušalke, resno je ogrožena vsaka škatla in še in še ...

P-jeve stvari umikamo kolikor se da (ima svojo košaro in prostor na res visoki okenski polici, pod katero ima stopničke), je pa D na dveh nogah že tako visok, da doseže skoraj vse, kar doseže P brez pručke. Da potegneš pladenj z listi ali sestavljanko iz visoke police je namreč dovolj, da dosežeš samo rob (s konicami prstov). Nevaren je tudi na štirih, potiho se premika, skrije v svoj kot in že kaj obdela. Nikoli ne vem, kje je, če ga spustim iz oči. 

Pred časom mi je že bilo postavljeno vprašanje, kako preživet in živet z dvema različno starima brez, da bi bil kateri izmed njiju prikrajšan. Nimam pojma, povem po pravici, raziskujem, se učim ...