Že več kot pol leta imamo ta bel predpasnik, ki je namenjen krašenju in barvo za tekstil, ki sem jo kupila skupaj s predpasnikom. Najprej sem obupala nad motivom in barvo pospravila v omaro. Predpasnik je P uporabljal bel. Hitro se je umazal, kmalu pa se je tudi grdo zmečkano posušil in obležal v kupu za likanje. Ko sem ga zadnjič našla, sem vedela, kaj bi rada preizkusila. Dve majhni jabolki sem prerezala, eno po dolgem in drugo počez ter ju zaradi lažjega prijema nataknila na vilice. Nekaj barve za tekstil sem na tanko razmazala preko plastičnega krožnika za enkratno uporabo. P je predpasnik potiskal kot bi mignil. Z neverjetno hitrostjo je zapolnil celo površino in rekel, da noče več delati tega. Še dobro, sicer bi zmanjkalo blaga :) Bolje bi bilo, če bi jabolka pobarvala z valjčkom (neuspešno sem iskala gladkega, čisto običajnega), a vprašanje, če ne bi bilo to prezahtevno za P-ja - tako samo barvanje kot tudi čakanje v primeru, da bi barvo na jabolki nanašala jaz.
Potiskan predpasnik sem z likalnikom utrjevala celo večnost. Nato sem po vzoru predpasnika, ki ga že imamo doma, iz elastike, nekaj blaga in ježkov izdelala zelo funkcionalna trakova. Predpasnik je sprva imel nastavljive trakove (en zelo dolg trak), ki so popolnoma neuporabni za majhne otroke. Ne samo, da jih ne morejo zavezati sami, po vsaki uporabi se spreminja tudi obseg zanke, ki pride okoli vratu. P ga ni imel rad, sploh ne, prenovljenega pa bo nedvomno rad nosil. In v živo je še lepši.
Ni komentarjev
Objavite komentar