P že dolgo odlično uporablja dvojino (bolje kot jaz s svojim narečjem) in razume, kaj je "ena", "dve" in, do pred kratkim, "veliko". Nimam pojma kako, ampak loči med številkami ("tisto na pralnem stroju", mi je sam pokazal pred dobre pol leta) in črkami ("tisto v knjigah in drugje"). Bolj kot ne slučajno sem se poglobila v učni načrt njegove vzgojiteljice oziroma skupine na oglasni deski in videla, da so si postavili cilj, da v naslednjih nekaj tednih štejejo do tri. P je v vrtcu večkrat frustriran, saj je v kombinirani skupini otrok starih 2 do 4 leta. Da ne bo pomote, zelo zagovarjam starostno mešane skupine, ampak ... Lani je bil v skupini 1 do 3, pa nisem imela občutka, da ima težave, tokrat je drugače. Prve mesece so se intenzivno igrali igre s pravili in upam stavit kar koli, da ni razumel ničesar. Pripovedoval je, kako je jokal, ker je ostal brez stola in da se je potolažil, ko mu je pomočnica dala drugega (šli so se "glasbene stole"). Ni mu bilo jasno, nikakor.
Pred časom (ko mi je kazal številke na pralnem stroju, priznam :) ) sem se oborožila z materiali in sem mu jih tokrat ponudila brez (prave) pobude iz njegove strani. Bolj podpora in razširitev dela v vrtcu torej.
Preskočila sva peščene črke (trenutno so samo zelene plošče in kosi brusnega papirja, ki čakajo na oblikovanje in lepljenje) in najprej v roke vzela knjigo Montessori: Number Work, ki se jo ceneje (a kasneje) kot v Mladinski knjigi dobi preko strani Book Depository. Gre za kartonko, s peščenimi številkami na eni in lepimi ilustracijami na drugi strani. Moteče je, ker je narejena tako, da je peščena črka sledi ilustraciji, kar pomeni, da imaš pri odprti knjigi na levi strani številko ena in na drugi dva pujsa. Bila sem pripravljena na to (me je že takoj zbodlo v oči) in mu naslednjo stran (pujsa) prikrila s celo svojo podlahtjo. Uspešno. Skupaj sva štela in skrbno je tipal peščene številke. Želela sem končati pri tri, on pa je šel do konca in štel pare: "dva in dva in dva in dva (za osem)" :) .
Nato sem iz omare potegnila lesene plošče s peščenimi številkami in luknjicami za zatiče. Peščene številke niso zares peščene, izrezala sem jih iz najbolj nežnega brusnega papirja, kar sem ga dobila. Najprej tri. In je šlo. Potem je vprašal za štiri. Nekajkrat je poskusil še sam ... Lesene plošče so recimo da približek škatle za štetje.
Pred časom (ko mi je kazal številke na pralnem stroju, priznam :) ) sem se oborožila z materiali in sem mu jih tokrat ponudila brez (prave) pobude iz njegove strani. Bolj podpora in razširitev dela v vrtcu torej.
Preskočila sva peščene črke (trenutno so samo zelene plošče in kosi brusnega papirja, ki čakajo na oblikovanje in lepljenje) in najprej v roke vzela knjigo Montessori: Number Work, ki se jo ceneje (a kasneje) kot v Mladinski knjigi dobi preko strani Book Depository. Gre za kartonko, s peščenimi številkami na eni in lepimi ilustracijami na drugi strani. Moteče je, ker je narejena tako, da je peščena črka sledi ilustraciji, kar pomeni, da imaš pri odprti knjigi na levi strani številko ena in na drugi dva pujsa. Bila sem pripravljena na to (me je že takoj zbodlo v oči) in mu naslednjo stran (pujsa) prikrila s celo svojo podlahtjo. Uspešno. Skupaj sva štela in skrbno je tipal peščene številke. Želela sem končati pri tri, on pa je šel do konca in štel pare: "dva in dva in dva in dva (za osem)" :) .
Nato sem iz omare potegnila lesene plošče s peščenimi številkami in luknjicami za zatiče. Peščene številke niso zares peščene, izrezala sem jih iz najbolj nežnega brusnega papirja, kar sem ga dobila. Najprej tri. In je šlo. Potem je vprašal za štiri. Nekajkrat je poskusil še sam ... Lesene plošče so recimo da približek škatle za štetje.
 |
| Zatiči so zoprno majhni, zato sem jih zaprla v škatlico z navojem, ki je D-ju še pretrd oreh. |
Ni komentarjev
Objavite komentar