Zelo lačno gosenico je Eric Carle napisal pred 44 leti in velja za eno bolj prepoznavnih slikanic v svetu. Skoraj da ni "resnega" tujega bloga (s približno tako tematiko kot je ta, ki ga pravkar berete), ki jo ne bi vsaj omenil. Pri nas jo je nemogoče kupiti, saj založba, pri kateri je izšla pred leti, ne obstaja več. Občasno si jo sposodimo v knjižnici, sem pa tik pred tem, da naročim angleško na Book Depository. Naša bo najbrž kartonka, čeprav se še nisem povsem pomirila glede tega, saj D izredno lepo obrača liste, kartonke pa so seveda prenerodne. Zakaj mi je tako posebna? Ker je enostavna, simpatična, skoraj realistična, ker vzbuja čudenje (gosenica postane metulj) in odpira priložnosti za pogovor o življenju žuželk (vzeli smo še eno knjigo in si do dobra pogledali kaj je z gosenicami in metulji), ker je lepa, ker se da šteti sadje in ker kar kliče po razširitvah. Ko sem bolj kot ne slučajno našla tole objavo, sem pograbila kosmate žičke in vezalko in gosenica (v bistvu dve, eno sem naredila brez vezalke) je bila narejena, čeprav sem potem na zeleno polo moos gume čakala še kar nekaj časa. In jo dočakala ... Izrezala sem list, luknje v njem in pretikanka z zelo lačno gosenico je bila nared. To je edina pretikanka, ki jo je P kdaj za zares uporabljal.





PS: Kako nastane taka slikanica? In kako nastane papir za kolaže? Še posnetek.