12 mesecev
3 leta
dojenček
Mama
naredi sam
otroška oblačila
reciklaža
ustvarjanje
Kako rastejo kravate
O žogicah še kakšno "rečem", o kravatah pa niti ne, a ne? ;)
Kako jo zavežemo ...
Od cele (strgane, ampak sicer nerazrezane) moževe srajce je po dveh kravatah ostalo tole:
Čisto prva kravata (na sliki z rezervo) je bila sešita za P-ja za zelo poseben dogodek. Takrat je bil star leto in pol, D pa je že veselo brcal pod mojim srcem. Pri prvi kravati sem se kar namučila, čeprav je res enostavno, zdaj vidim, po nekaj "kilometrih". Navodila sem našla tu, izdelavo pa sem fotografirala po korakih, če navodila slučajno zginejo iz sicer opuščenega bloga.
Nisem še povedala, zakaj "žogice in kravate". Tako žogice kot kravate se mi občasno valjajo po "ne pozabi"/"naredi" listkih. Nekega pozno spomladanskega večera sem analizirala svoje življenje oziroma razmišljala o tem, s čim je zapolnjeno, kaj vse sem zamudila oziroma kaj vse bi morala, kaj vse se da, se je dalo, bi se dalo ... Ko sem končala s primerjanjem, godrnjanjem in samopomilovanjem, sem se obrnila v postelji, zamrmrala možu, da jaz pa šivam žogice in kravate svojima fantoma in pomirjena s sabo zaspala. Žogice in kravate so pravzaprav vsi moji projekti, to, kar pač počnem. Sicer pa sem pri realizaciji šivanja (dejanskih :-P ) kravat precej slaba. P je do danes imel to belo, D-ju smo njegovo "krstno" že takrat komaj navlekli okoli vratu (ampak lepa je pa bila! :) ). Z novima kravatama sem zelo zadovoljna. Vesela sem, da sem se spomnila na odpisano srajco in da je kljub premnogim skušnjavam še nisem vrgla stran. Joj, bosta lepa! :)
Ni komentarjev
Objavite komentar