Saj ne vem, kako naj jim pravzaprav rečem. Gre za razvrščanje barv oziroma barvnih odtenkov od najtemnejših do najsvetlejših (ali obratno). Montessori svet za to vajo uporablja tablice, meni pa so v oči padle kocke. Predvidevala sem, da bodo P-ju te bolj zanimive, saj se iz njih da narediti na primer lep barvni stolp, pa tudi sicer, če se ne pogovarjamo o barvah, so uporabne za gradnjo. Kocke pač.
Kupila sem metersko letev in moj najboljši mož mi jo je razžagal na kocke (osemnajst kock, za dva kompleta po devet). Na dan sem potegnila zbirko barv za les na vodni osnovi, sama pa sem zmešala oranžno in violično. Za barvanje sem uporabila gobico*, odtenke pa sem mešala sproti (v en lonček postopoma dodajala belo barvo, vmesnih nisem shranjevala). Avtorica kock, ki so me navdušile, je kombinirala svetle in temne odtenke barv na isti kocki. Jaz sem se odločila, da bom šla po vrsti - vedno sem začela na prvi kocki, kjer so vse barve najtemnejše in končala na deveti, ki je najsvetlejša. Tako je lažje ponuditi samo tri kocke ali pa pet in tako obstaja možnost kontrole napake (razlike med odtenki posameznih barv so različno očitne, saj sem mešala "na oko").
P-ju sem najprej ponudila en komplet petih kock (samo lihe). Ni ga pritegnilo, sploh, kar niti ni tako zelo neobičajno. Včasih kar pogrešam porodniško in čas, ko sta bila oba doma ... Pripravljen sem imela še en komplet enakih kock, da bi jih lahko zlagal po parih. To mu je bilo že bolj všeč. Prvič res ni bil primeren trenutek, sicer pa mislim, da so take kocke primerne že za otroke tam okoli drugega leta (takrat bi ponudila tri, prvo, srednjo in zadnjo), ali celo prej (dve kocki, prva-temno, zadnja-svetlo; kot jezikovni material, ne senzorični). Meni so všeč, tudi če njemu (še) niso tako, mi ni žal časa, saj mislim, da bodo še veliko v uporabi.
* Mami me je spraševala, če sem kocke zaščitila z zidarskim lepilnim trakom (za lepše robove). Ne, seveda jih nisem, zidarski lepilni trak sicer uporablajam za vse mogoče stvari, le za zaščito ne, je pa odlična ideja. Pa drugič :)
Kupila sem metersko letev in moj najboljši mož mi jo je razžagal na kocke (osemnajst kock, za dva kompleta po devet). Na dan sem potegnila zbirko barv za les na vodni osnovi, sama pa sem zmešala oranžno in violično. Za barvanje sem uporabila gobico*, odtenke pa sem mešala sproti (v en lonček postopoma dodajala belo barvo, vmesnih nisem shranjevala). Avtorica kock, ki so me navdušile, je kombinirala svetle in temne odtenke barv na isti kocki. Jaz sem se odločila, da bom šla po vrsti - vedno sem začela na prvi kocki, kjer so vse barve najtemnejše in končala na deveti, ki je najsvetlejša. Tako je lažje ponuditi samo tri kocke ali pa pet in tako obstaja možnost kontrole napake (razlike med odtenki posameznih barv so različno očitne, saj sem mešala "na oko").
P-ju sem najprej ponudila en komplet petih kock (samo lihe). Ni ga pritegnilo, sploh, kar niti ni tako zelo neobičajno. Včasih kar pogrešam porodniško in čas, ko sta bila oba doma ... Pripravljen sem imela še en komplet enakih kock, da bi jih lahko zlagal po parih. To mu je bilo že bolj všeč. Prvič res ni bil primeren trenutek, sicer pa mislim, da so take kocke primerne že za otroke tam okoli drugega leta (takrat bi ponudila tri, prvo, srednjo in zadnjo), ali celo prej (dve kocki, prva-temno, zadnja-svetlo; kot jezikovni material, ne senzorični). Meni so všeč, tudi če njemu (še) niso tako, mi ni žal časa, saj mislim, da bodo še veliko v uporabi.
* Mami me je spraševala, če sem kocke zaščitila z zidarskim lepilnim trakom (za lepše robove). Ne, seveda jih nisem, zidarski lepilni trak sicer uporablajam za vse mogoče stvari, le za zaščito ne, je pa odlična ideja. Pa drugič :)
Krasne kocke in res super ideja!
OdgovoriIzbriši