Tudi D-ju sem želela ponuditi snežaka, a ne z navadno vato, pač pa s kroglicami vate, ki so bolj čvrste. Seveda sem kupila prevelike in to ugotovila, ko je bil snežak, ki ga je izdelal P že izpraznjen (P pa je spal, seveda, tega ni smel videti). Vdala sem se v usodo in D-ju ponudila vato. In je šlo, oh, kako zelo rad je delal. Občasno sem mu pridržala plastenko, mu pobrala in podala kakšen košček vate in samo enkrat pomagala izpraznit usta. "Pospravil" je tri četrtine vate nazaj v plastenko.