Imate knjižni oziroma bralni kotiček? (Zakaj ne? ;) ) Mi ga imamo že zelo dolgo, več kot tri leta, zagotovo. Je edini res stalni kotiček, le knjige se menjajo po interesu. Do dveh tednov nazaj je izgledal malo drugače. Knjižne poličke (oziroma sling za knjige) so bile ob steni, pod sliko pa je bil moj stari kasetofon. Slednjega smo preselili v otroško sobo in fanta pred počitkom in spanjem poslušata pravljice* otroštva moje generacije (Tinko Polovinko in Trije petelinčki, obe Bitenčevi, sta na sporedu gotovo vsaj enkrat na dan). V kotičku je še otroški naslanjač in okvir za slike, v katerega vstavljamo fotografije različnih umetniških slik. Trenutno, in kar predolgo že, knjigam družbo delajo Van Goghove Sončnice. Spremenjeni kotiček je zdaj še bolj vabljiv kot je bil prej. D ga obišče vsako jutro, pogosto celo prej kot kahlico (lahko ugibate kakšne so posledice), seveda je obema zanimiv tudi čez dan. Knjig ne nosita več toliko na kavč, ki je takoj levo od kotička in jih lepo vračata v slinge. Naslanjač je v kotičku namerno samo eden, saj ima tisti, ki ga uporablja, le tako res mir in nekaj zasebnosti. Kadar beremo skupaj, se seveda posedemo po kavču.

P je poličke dobil za prvi rojstni dan (smo sugerirali starim staršem), lahko pa si kaj podobnega naredimo tudi sami. Pri Navihančkih so si poličke naredili kar iz poličk za začimbe, zelo uporabni pa se mi zdijo tudi tile čedni slingi, ki nedvomno popestrijo prostor. Prednost vseh teh poličk pred običajnimi knjižnimi policami in košarami za knjige je v tem, da tako otroci vidijo platnico in si lažje izberejo pravo knjigo. Hrbet nebralcem običajno pove bolj malo, a ne ;)