Se spomnite, kako smo pomivali posodo? Večina pripomočkov je bila torej že pripravljenih, perilnik ali ribežen po domače, pa je tudi že vsaj eno leto čakal na uporabo. Detergent za pomivanje posode, gobico in krtačko sem umaknila v košarico, to pa na poličko poleg prostora za umazano posodo (tako lahko izbirata, ali bosta pomivala posodo ali prala perilo). Pod korito sem pospravila košaro za umazano perilo, vanjo pa položila še posodo za oprano perilo, perilnik in marsejsko milo v posodici. Tokrat sem material predstavila najprej D-ju. Pripravila sem mu kar umazana R-jeva oblačila, saj drugega perila (manjših kosov), trenutno nisem imela pri roki. R-jeva oblačila niso bila prav zelo umazana - nič pokakana ali polulana, predvsem pobruhana. Z D-jem sva skupaj natočila vodo v obe posodi. Pokazala sem mu, kako zmoči, namili in "zriba" kos oblačila. V desni posodi sva perilo splahnila in ožela. Odložila sva ga v posodo za oprano perilo. Zakaj posoda in ne košara? Ker je iz oblačil, kljub ožemanju, vse teklo, sušilo pa je bilo pripravljeno na terasi, ki se nahaja na drugem koncu stanovanja. D je obesil perilo na svoje sušilo (Lidl), tudi sicer mi rad pomaga pri obešanju, nato pa iz terase ušel preverit, kaj so sosedje delali s traktorjem. Tako sem pospravljala sama. Kasneje sem pranje perila predstavila tudi P-ju. Bil je bolj vztrajen in je tudi (celo) pospravil za seboj. Lušno je bilo ... Le kaj naj še operemo? ;)