Pri nas smo z novoletnimi darili bolj skromni. Običajno pripravimo kaj domačega, drobno pozornost, da je za iz roke, nekaj namesto kave, steklenice vina ali čokolade. Še največkrat so to domači piškoti, letos pa smo izdelali pisane lanterne. 

Prosojen papir za zgibanje sem narezala na koščke, Mekol razredčila z vodo v razmerju približno 1:1, pripravila čopiče in steklene kozarčke za vlaganje. Del kozarca smo najprej namazali z lepilom, nanj položili izbrani košček papirja ter ga premazali z lepilom. Tako sta lepila košček za koščkom, za vsak slučaj pa sem na koncu nalepljen papir z lepilom premazala tudi jaz. P je rad delal, D-ju pa se ni prav ljubilo, čeprav smo poskušali oziroma delali več dni. V posušene lanternice smo dali nekaj čajnih svečk ter škatlico velikih vžigalic. Te sem nameravala oblepiti z umetninami otrok, a nam ni uspelo (če ste spregledali - vsi vsi trije so v decembru preboleli norice in kakšen prehlad). Tako sem le na sprednjo stran, preko napisa "West" prelepila nalepko. Kozarčke sem okrasila še z rafijo in srčkom iz slanega testa s cimetom.

Ker sem pozabila fotografirati izdelavo, pripenjam tudi P-jevo ustvarjanje izpred treh let (torej je komaj dobro dopolnil 2 leti), ko se je pogum za pisanje bloga komaj zbiral. Lanterne nimamo več (seveda tudi ne fotografije končnega izdelka), pa tako je bila lepa, saj nam je dobro (od)služila v času, ko nas je žled odrezal od elektrike.