Včasih se zgodi, da se o kakšni temi pogovarjamo, kar od nekje jo privlečemo, in potem jo spontano znova in znova oživljamo. Tako je bilo z vulkani. Na hitro smo, brez moje običajne priprave, pobrskali po omarah in policah ter naredili maketo vulkana, pripravili sestavine za lavo ... Preizkusili smo kar nekaj tehnik: sodo bikarbono in alkoholni kis, pecilni prašek in alkoholni kis ter celo Coca-Colo in Mentos Mint bonbone ...
Na dno večjega pekača smo s koščkom plastelina prilepili plastenko (ta je ostala od pustnega gasilnika). Oblekli smo jo v plastelin, ki ga uporabljamo že dalj časa in je zmes mnogih barv. Šlo bi tudi z glino, kakšno drugo tehniko, na primer kaširanje, purpen ... ali pa bi uporabili zgolj plastenko (ali steklenico).
Za lavo se načeloma meša sodo bikarbono in alkoholni kis, vendar sode bikarbone nismo imeli (res smo se na hitro lotili), pecilnega praška pa na pretek (Mogoče včasih možu na nakupovalni seznam površno napišem kakšno sestavino, ki jo že imamo. Ok, večkrat.) Soda bikarbona ali natrijev hidrogenkarbonat je sicer ena od sestavin pecilnega praška. Kis smo obarvali z barvo za živila in mu dodali nekaj kapljic detrgenta za pomivanje posode za lepše penjenje. Pecilni prašek smo zmešali z nekaj tople vode, da smo dobili še tekočo zmes. Žal je malo že reagiral z vodo, a če smo v plastenko stresli suh pecilni prašek, ni bilo prave reakcije. Ta je potekla samo na zgornji plasti, spodaj pa je ostal pecilni prašek suh. Z vodo zmešan pecilni prašek smo, otroka z lijem, vlili v plastenko vulkana, nato pa dolili obarvan kis in opazovali. Fanta sta bila navdušena. Poskus smo ponavljali, dokler ni ostala samo ena vrečka pecilnega praška. Navdušenja ni zmanjkalo. Vmes sta prosila za dinozavre. Ponudila sem jima neke stare, še iz mojega otroštva, saj sem se bala, da bi se njuni lepi, novejši, Schleichovi, obarvali ali poškodovali.
Naslednjega dne smo kupili pol kilograma sode bikarbone in ugotovili, da reagira lepše kot pecilni prašek. Ne začne se peniti ob stiku z vodo, bolje se peni in ob dolivanju kisa (torej brez dodajanja nove sode bikarbone) večkrat reagira. Oba poskusa smo tudi posneli.
Med posameznimi poskusi sem 'lavo' odlivala, na koncu pa vulkan in pladenj splahnila pod tekočo vodo. Plastelin je odlično prenesel tovrstno čiščenje (zadnji fotografiji). Vmes smo ga pokrili s folijo za živila in tako smo lahko ponovno uporabili vulkan tudi dva tedna kasneje. Plastelina po podrtju vulkana nisem zavrgla, shranila sem ga za naslednji projekt, v škatlo za delo s plastelinom, ki jo imata vedno na voljo, pa sem raje dala svežega.
Dejavnost toplo priporočam. Je bolj enostavna in čista, kot je morda videti, vzbudi pa veliko veselja, zanimanja, čudenja ... Lušno je bilo.
P-jevo radovednost je spodbudila tudi knjiga Dinozavri iz zbirke Zvedavčki, založbe Oka (zelo radi imamo tudi knjigi Kmetija in Morje iz iste zbirke).
Med čakanjem oziroma pomivanjem je P narisal poskus :)
Takole bruha vulkan s pecilnim praškom ...
... takole s sodo bikarbono ...
... in tako v lavi umirajo dinozavri :)
Še fotografiji reakcije s sodo (zgornje so bile prve, s pecilnim praškom):
Kako je šlo pa s Coca-Colo in Mentosi? Hja, nikakor ne tako, kot v raznih posnetkih iz Youtuba. Poskusa žal nisem uspela posneti ali fotografirati, smo pa imeli na obisku še tri male raziskovalce, tako da ni šlo tako zelo v nič. Dietno Coca-Colo, razni blogi svetujejo prav to, sem nalila v vulkan, na hitro vanj spustila dva ali tri Mentos bonbone in odskočila stran. Nič. Dolila sem še Coca-Cole, a ni bilo prav nobene reakcije. Ne vem zakaj, morda bi morala bolje oprati stekleničko vulkana, nič drugega mi ne pride na misel. Ker nisem želela, da bi otroci konzumirali ostanek sestavin, sem več bonbonov vrgla v plastenko in se na hitro odstranila. Pena je brizgnila v višino dobre pol metra, reakcija se je takoj umirila. Ni bilo tako zelo spektakularno, ali pa so bila moja pričakovanja previsoka. Vsekakor je bilo zanimivo :)
Ni komentarjev
Objavite komentar