Malo me je odneslo ... Že za prejšnji teden sem vam obljubila nekaj finega, za sedemstoto objavo, pa gre počasneje, kot bi želela (ampak pride, gotovo pride, računam na naslednji teden). Malo so me zdelale jesenske počitnice, s fanti smo bili doma, malo pomanjkanje spanca ... Danes vam, da ne bo predolga tišina tukaj, pokažem, kako smo oblikovali krušno testo.


Pri nas se kruh, sploh zadnja leta, odkar moji starši sami pridelajo piro, večkrat peče. Vedno ne, ker fantje niso preveč navdušeni nad njim (tudi takrat, ko uspe puhast z lepimi luknjami). Redkeje ga zamesim skupaj z njimi (brez posebnega razloga - običajno jih ni doma ali pa nočejo sodelovati). Večkrat ga pečejo s taščo in trenutno se že veselijo bližajoče se sezone poprtnikov in ptičkov. Tokrat sem testo zamesila jaz, fanta pa sta oblikovala štručke, žemlje, P je naredil celo polža.




Radi prebiramo tudi tole knjigo, Zamesimo se ali kdo je najbolj pomemben pri peki kruha, avtorice Andreje Likar (ki ima, iz prve roke povem, v tem jesensko-zimskem času super šiviljske tečaje) in vedno znova ugotavljamo, da kruha ne naredi moka (pa če je še tako ekološka), ampak roka.