Plezaje na drevo, skok na travo, malo s kolesom, pa v lužo, v pesek, za žogo, v blato, tek čez drn in strn ... vse znova in znova, vmes pa se naše dvorišče napolni s takimi in drugačnimi 'zakladi' in instalacijami, glave z izkušnjami, telesa s kisikom (in nekaj minus energije). Tako nekako bi lahko povzela popoldneve mojih starejših dveh sinov, mlajši pa seveda vse opazuje in v svojem tempu, po svojih zmožnostih, vztrajno posnema. Resnično in vedno bolj cenim prosto, svobodno, neomejeno igro. Verjamem, da otroci sami vedo, kaj potrebujejo za razvijanje svojih potencialov, da si znajo poiskati prave izzive (seveda se kdaj tudi zmotijo, a tudi to je del igre in učenja), da so rojeni raziskovalci in da naši "PAZIIII!!" ne pripomorejo ne k njihovi varnosti in še manj k njihovemu razvoju.


Svobodno, prosto igro lahko odrasli spodbudimo oziroma podpremo tako, da jim ponudimo prostor, najbolje nekje zunaj, v naravi, dovolj časa in ustrezno opremo - prava oblačila in obutev. Ni dovolj, da so oblačila in obutev udobna. Sama se držim teh pravil:

• Otrok se lahko umaže. Ja, moji otroci se lahko valjajo po blatu in travi. Ker perem najmanj vsak drug dan, se madeži niti ne prisušijo in jih brez težav odstranim tudi z okolju prijaznimi pralnimi sredstvi. Zaščitim jih le, ko delajo z barvami, pa še to odvisno od barv in oblek, ki jih imajo trenutno na sebi. Nad hlačami oziroma luknjami na kolenih le-teh sem tako ali tako obupala. Pri zimskih škornjih, letos moji fantje nosijo SuperFit-ove iz Salona obutve Obuta Noga, mi je pomembno, da jih lahko (učinkovito!) očistim (le) z vlažno krpo, pri kakšnih lažjih čevljih (in copatih) pa, da jih lahko operem v pralnem stroju.
• Dvojno.
  Nove jakne, hlače za v sneg, rokavice in podobno jim kupim še preden popolnoma prerastejo stare in jih tako nosijo vsaj dve sezoni (potem jih je pa tako ali tako treba predati naslednjemu otroku). Tako gredo lahko dvakrat v istem dnevu ven na sneg (ali v blato :) ), jaz pa sem manj obremenjena s sušenjem. Če moramo gumijaste škornje za dalj časa odnesti v vrtec, za doma kupim nove - številko ali pol le-te večje (v kolikor se izide).
• Malo denarja, malo muzike.
  Fantom kupujem oblačila srednjega cenovnega razreda - glede na kvaliteto posameznega kosa izbiram v parih preizkušenih trgovinah. Vsekakor imam pred očmi, da bodo večino oblačil (razen na kolenih preluknjanih trenirk :) ) nosili vsi trije. Pri obutvi je drugače. Vedno kupim kvalitetno obutev oziroma to vsaj poskušam (za razliko v ceni pa pošijem še kakšno luknjo na kolenu več). Lansko zimo sem dobila lekcijo. P-ju sem namreč v isti trgovini kot leta poprej kupila troje (!) zimske čevlje. Vsi so puščali in fant je bil moker še preden je za zares stopil v sneg. Pri zimski obutvi sem namreč res zahtevna - zelo pomembno mi je, da podplat ni trd, neprožen, ampak da kar se da omogoča naravno hojo, brez vsiljene podpore v obliki anatomsko oblikovanih vložkov (torej hojo podobno bosi hoji), ki stopalo vkaluplja in poleni. Letos sem zadela v polno z izbiro SuperFit zimskih škornjev iz Salona obutve Obuta noga. Končno sem našla udobne in hkrati kvalitetne, nepremočljive zimske škornje. Ti imajo namreč GORE-TEX® membrano, ki (preizkušeno; glej fotografije na dnu) poskrbi za vodoodpornost in hkrati dihanje stopala.
• Ne preveč.
  Saj ste slišali za tisto, a ne: "Sweater (noun) - Something you wear when your mother is cold." Torej: "Pulover - nekaj kar oblečeš, ko zebe tvojo mamo". Se poskušam zavedati tega sploh, ker je P-ju in R-ju zelo hitro vroče, sama pa sem precej bolj zmrznjene narave. Ne samo, da se držim nazaj pri količini oblačil, seveda jih oblačim čebulno, oblačila in obutev morajo dihati.
• Kot sem omenila že na začetku: udobno.
  V omarah mojih fantov prevladujejo bombažna oblačila, predvsem trenirke, kavbojk imajo le za vzorec, po ene ali dvoje. Prav tako nimajo čevljev, ki ne bi bili udobni. Trenutno vsi trije nosijo SuperFit škornje in so zelo zadovoljni, pa P-ja sicer resno zmoti vsak postrani obrnjen šiv na nogavicah. Tudi pri velikosti nikoli nisem gotova, a so mi v Salonu obutve Obuta noga odlično dobro svetovali tako glede številke kot tudi modela (P ima zelo ozko nogo). Zdi se, da jih ne ovirajo pri njihovih raznovrstnih misijah, niti najmlajšega ne, pa ni dolgo tega, kar je shodil.
• Ni škoda stvari, škoda je zamujene izkušnje. Včasih pozabljamo, kaj je zares pomembno. Čez leta bo našim otrokom zelo verjetno vseeno za to, kako umazani in strgani so letali naokoli, spominjali pa se bodo raziskovanj, igre, takšnih in drugačnih podvigov, druženja s prijatelji, sorojenci, neumnosti in načrtov, ki so jih skovali skupaj, brezskrbnosti in svobode.

Najprej se je skotalil čez škarpo in padel v sneg k sosedovim, nato je izpod snega reševal brin, se igral z bratom in se še sankal ... Naš zlati, navihani D ...




... Škoda, ker mi svetloba, živahnost in barva hlačnih nogavic niso šle na roko oziroma na fotografijo - ni bil moker, niti malo ne.


_____

Objava je nastala v sodelovanju s Salonom obutve Obuta noga, kjer sem kupila naše ljube "SuperFitke", res odlične zimske škornje, ki svobode gibanja in igre zunaj ne postavljajo pod vprašaj.  SuperFit škornji so namreč udobni, nepremočljivi, lahki, mehki, podpirajo zdrav razvoj otroškega stopala, kar mi je kot mamici in diplomirani fizioterapevtki izredno pomembno, se enostavno čistijo z vlažno krpo, se ne poškodujejo pri kobacanju, stopalu omogočajo dihanje, ne drsijo ... Ni čudno, da jim je oceno "dobro" na lestvici "dobro-zmerno-slabo" ob zadnjem rednem testiranju podelilo kar 98% vseh v raziskavo vključenih pediatrov in ortopedov. O prvih naših in R-jevih korakih v SuperFit škornjih in kako smo bili zadovoljni z nakupovanjem pri njih lahko preberete na tej povezavi. Ne zamudite tudi 30 - 50% zimskih popustov do razprodaje zalog v njihovih trgovinah (spletna trgovina, poslovalnica na Celovški 99 v Ljubljani, poslovalnica na Opekarniški 15 a v Celju)

P in R nosita model Husky, D pa Snowcat.

_____