Tačke na patrulji naša fanta kar rada pogledata (deloma je tudi P-jevo rojstnodnevno praznovanje potekalo na to temo) in nekako sta se odločila, da bi bila za pusta Riki (fantek) in Maršal (dalmatinec). Seveda si je D takoj, ko sem kupila čelado in še preden jo je uspel videti premislil in se odločil, da bo Bron (nemški ovčar). Tako so bile določene že tri maškarice, posledično pa tudi četrta in peta. Kostume sem, kot vedno, izdelala sama ...


Katere kostume bom izdelovala za otroke je bilo torej že takoj odločeno, najine like pa sem izbrala glede na oblačila, ki sva jih že imela. Sicer sem jaz želela biti Sila, mož pa Robi (s kiblo na nahrbtniku, seveda :) ), a po temeljitem pregledu predvsem spletnih pa tudi fizičnih trgovin nisem našla primernih oblačil (bež pajkic zase in rjave trenirke za moža, npr). Tako sem se morala sprijazniti z Zumo (ki je, mimogrede, samček), mož pa z Rokijem. Najprej sem nameravala za vse, razen P-ja, kupiti brezrokavnike iz flisa, a sem našla samo te za odrasle. P-ju sem ga tako nameravala sešiti, za D-ja in R-ja, pa sem uporabila kar majčki, katerima sem odrezala rokave. Najina brezrokavnika, R-jevo majčko in moževo kapo sem kupila v spletni trgovini (ki se prvenstveno ukvarja s tiskanjem in vezenjem reklamnih oblačil). Sicer je res težko dobiti enobarvna oziroma nevtralna oblačila. Pri njih bomo zagotovo še iskali sestavne dele kostumov. Znake, značke, broške, kar koli že, sem po predlogah iz spleta izrezala iz filca. Tiste na pokrivalih, razen na mojem traku, sem lepila, druge, na oblačilih pa sem sešila, da lahko oblačila peremo.


Takole pa sem se lotila posameznih kostumov:


Bron / Chase / D



Policijsko kapo sem kupila v Muellerju, jo zmanjšala (zadaj razparala, zamaknila plastični obroč, ki drži strukturo kape in zalepila s silikonom. Rumeni trak in znak sta iz filca, prav tako ušesa. Rjav filc iz katerega sem izrezala ušesa, je namenjen obikovanju, kar je v praksi zgledalo tako, da sem ušesa najprej prilepila na kapo, jih našpricala z vodo in pustila, da se posušijo v tulcu rolice toaletnega papirja. Rjave majčke nisem dobila n-i-k-j-e-r, nato pa sem zavila v Mini raj, kjer sem dobila nov puli za 2,5 eur. Rjava je očitno le bila v modi kakšno sezono nazaj :) Hlače (tudi sicer kupujemo te, so res trpežne) sem kupila nekoliko večje, saj sem želela, da so brez tiska ali vezenja in jih nato skrajšala (zgolj zavihala hlačnico na noter in prešila s cikcakom; brez skrbi, jih bodo ponosili do konca). Majici, kupila sem komplet temno modre in bele, ki jo je za kostum uporabil P, sem odrezala rokave, nanjo pa prišila rep iz rjavega flisa, odsevni trak (polovica po širini, mi je ostalo od kostuma za gasilca) in dodatke iz filca. Nahrbtnik sem naredila iz škatle za čevlje, ročajev neke vreče iz koprene, filca, ki sem ga nalepila z Mekolom in samolepilnih ježkov.


Maršal / Marshall / R


R-ju sem obleko (jopič? brezrokavnik?) naredila tako, kot D-ju, le na ovratnik sem došila rumen trak - ovratnico. Rep je iz jerseja in je potiskan s črno barvo za tekstil (ki je ni potrebno utrjevati z likanjem!!!), prav tako sem potiskala tudi bel bodi in pajkice (oboje H&M). Za tiskanje sem uporabila plutovinast zamašek. Čelado (Spar) sem oblepila z ostanki flisa jope iz katere sem D-ju izrezala božičkovo kapico, ki jo, mimogrede, še vedno rad nosi), s silikonom sem nalepila tudi ušesa (tudi jersey). Imeli smo pripravljene čisto nove bele nogavičke, pa smo jih v procesu kopičenja vse te pustne robe očitno nekam založili.


Zuma / Zuma / sanja



Nekako sem zdržala in se za striženje las dogovorila takoj po pustu (nazadnje sem bila malo pred porodom, khm). Tako sem imela kar svoja ušesa :) Trak sem izdelala po tem kroju. Ker mi ga je bilo škoda samo za pusta, sem znak naredila kot broško in ga samo pripela na trak. Tudi moje pajkice so iz trgovine Mini Raj, brezrokavnik pa sem dopolnila ne le z značko iz flisa in repom, ampak tudi s pasom in ovratnico (oboje kosmatena prevešanka). Nadela sem si tudi oranžen nahrbtnik (ker ga pač imam in ker ne moremo na pot brez kupa stvari).


Roki / Rocky / mož


Za izdelavo moževega kostuma sem uporabila že vse višje opisane postopke. Njegovo kapo si največkrat sposojamo :)


Riki / Ryder / P


Ta kostum mi je bil daleč najtežji. Kot prvo gre za fantiča, ne za žival in običajno želimo, da maškara izgleda kot maškara in ne zgolj kot fant :) Resno me je namučil tudi brezrokavnik. Kljub res skrbnemu krojenju, kroj sem sama zrisala po neki jopi, se mi je pri šivanju zadrge vse sfižilo. Potem sem imela zaplete še s šivanjem oziroma zaključevanjem "rokavov" (brezrokavnik je namreč dvoplasten, s skritimi šivi). Nič mi ni več šlo, mož je v zadnjem trenutku rešil dan in naš odhod na pustno rajanje z vzpodbudo, nožkom za paranje in potrpežljivostjo. Sem mu zato spregledala tudi predavanje s področja tipologije; ta znanja sicer priporoča vsem šiviljam :)  Brezrokavnik je bil mišljen ne samo kot kostum, ampak za vsakodnevno nošenje (ker bi ga bilo sicer kar malo škoda). Takoj po pustu ga razdrem na nekaj mestih in popravim, za zares končam, prej pa raje ne tvegam (dovolj divje in napeto je že bilo). Poleg brezrokavnika je oblekel še že prej omenjeno belo majčko in široke temno modre hlače (tudi Marja). Čeladi (Mueller), ki je bila svoj čas gasilska, sem odstranila varovalo za oči in jo pobarvala z akrilnimi barvami ter polakirala z lakom iz akrilne smole (-? Mueller). Vmes sem nanesla dva sloja Mekola mešanega z vodo. Nisem se najbolje znašla - barva se je luščila, za lak nisem vedela, kako bo reagiral s plastiko, potem pa je odlično uspelo. Znak iz filca sem na čelado prilepila s silikonom. Iz kartona sem izdelala še neke vrste telefon, s katerim Riki vpokliče svoje kužke. Prepričana sem bila, da imam še nekaj modrega lepilnega traku, pa ga ni bilo in se je bilo treba zadovoljiti s črnim izolirnim trakom. Telefon oziroma tablico sem barvala z akrilnimi barvami, sličico pa smo natisnili iz spleta, jo prilepili z mekolom in premazali z mešanico (približno pol pol) Mekola in vode. Tako se nikjer ne viha in daje trdnejši, malo plastificiran videz.

Moji fantje so bili zadovoljni s kostumi. P in D sta se navduševala nad detajli. Bolj malo ljudi nas je prepoznalo, vedelo kdo smo, so bili pa tisti, ki so nas toliko bolj navdušeni :) Ampak važno, da so otroci srečni, da smo bili skupaj in da mi je tako velik projekt uspel. Kljub nešteto uram dela, ki niti niso očitne, saj gre za veliko manjših detajlov in ne za velike reči, sem vesela, da otroci že začenjajo razumeti in ceniti doma izdelane stvari. P me je namreč sredi tedna vprašal, kdaj pride njegov brezrokavnik. Ko sem povedala, da ne pride, je najprej vprašal, kaj bo pa potem imel in ko sem povedala, da mu ga bom sešila sama, je kar poskočil in povedal, da ima najraje domače, da je tako najboljše. To je to (in razlog, zakaj sem v zadnjih tednih malo poniknila ;) ).

Kaj ste bili pa vi letos za pusta?