P-ju sem pripravila vezalko in nekaj na koščke narezanih raznobarvnih slamic dveh dimenzij (debele (11mm) so iz Jyska, tanke so klasične). Sprva je nanizal tri koščke in rekel, da tega ne želi več delati. Ker mi je bilo kljub nizkim pričakovanjem kar malo škoda materiala in dejavnosti, sem pladenj pustila na jedilni mizi, kjer je P pred tem delal. In ne vem, kaj se je zgodilo kasneje, nekako smo se mimo grede spogajali, da bo naredil ogrlico za mojega brata :) dekle mojega brata (tistega dne smo pričakovali njun obisk). To je bilo to. Sedel je, nizal, dokler ni zmanjkalo, potem pa prosil za nove slamice. Ponudila sem mu cele skupaj s škarjami in sam si jih je narezal. Nizal je naprej, dokler ni bila vezalka v dveh slojih prekrita s slamicami. Obdarovanka je bila vesela, jaz pa še bolj. P je namreč do tega dne nanizal največ pet predmetov.

Kakšna vaja striženja ne bi bila odveč :)

En kos debelejše slamice je bil dolg dobrih 10cm, pa mu očitno tudi ni predstavljal težav.