D raje umiva kahlico, kot da bi sedel na njej. Tokrat jo je po celo povsem konvencionalni uporabi temeljito spral. Najprej je urin zlil v stranišče, potem pa je vanjo še kakih dvajsetkrat nalil vodo in jo zlil v stranišče. Štela sem prvih osem in zadnje tri, vmes sem se za nekaj časa umaknila. Ko sem rekla, da bo zdaj pa že dovolj, kopalnico je na tem prodročju konkretno poplavil, je snemljivi del kahlice položil v fiksnega in si začel umivati roke. Na tej točki sem vskočila tudi fizično, z milom, konkretnim miljenjem, preoblačenjem in pomočjo pri brisanju tal. Zgodi se, da kahlico takole umiva tudi brez predhodne uporabe. Njemu nisem nikoli pokazala, kako lahko to stori, je pa najbrž videl, kako sem učila P-ja oziroma kako to naredi P sam (kadar naredi). Kakorkoli, verjamem, da mu lahko ta korak to veselje pomaga pri osvajanju kahlice.

Uporabljamo tudi vakumske kljukice. Z levo varianto (gospodinjski oddelek E. Leclerca) smo precej zadovoljni, a je bolj primerna za npr. predpasnike kot (mokre) brisače. Kljukic na desni fotografiji (kopalniški oddelek E. Leclerca) smo imeli kar nekaj in se mi zdi, da je bila vsaka razred zase. Nekatere smo uporabljali mesece, tale konkretno je padla po eni uri.