R je star že(!) dva tedna. Vedno več je buden in čas je bil, da smo mu pripravili čisto njegov kotiček. Najprej sem samo pogrnila večjo preprogo (Sariko, 140x170 cm) in nanjo položila blazino. Tako pripravljen prostor sem pustila dva dni, da sta se P in D navadila nanj in jima je sčasoma postal nezanimiv. Tukaj bo R kmalu spal tudi ponoči (torej bo imel svojo "nizko posteljo"). Trenutno ga dam kar v košaro vozička, ki si jo postavim v bližino postelje. Svojo posteljico ima v spalnici, kjer spita njegova starejša brata, in je na drugem koncu stanovanja. Ne upam si ga pustiti tam, saj imam slab občutek. Ne bi bilo namreč prvič, da bi prespala jok iz elektronske varuške, R pa je še tako majhen ... Tudi stojalo za mobile, ki zaenkrat zgolj podpira knjigo, je bilo z istim namenom postavljeno še preden smo na blazino položili R-ja. Na blazino sem položila topponcino (kaj je topponcino in zakaj se ga uporablja lahko preberete na povezavi). Nameravala sem ga sešiti za P-ja, pa potem za D-ja, a sem vsakič obupala pri iskanju naravnega polnila (lahko bi kupila prešito oddejo in jo razrezala, ampak to se mi je zdelo res predrago). Topponcino sem pri Labirintu življenja našla kmalu po tem, ko je bil D že prevelik zanj. Ni šlo, da ga ne bi uvrstila na svoj nakupovalni seznam oziroma seznam želja za tetje dete. Stojalo za mobile mi je posodila prijateljica in je delo njenega brata. Za P-ja in D-ja smo v steno nad ogledalom montirali kar držalo za polico. Odlično se je obneslo, a ne želim, da bi R spal ob ogledalu. 

Visoko na ta seznam želja se je uvrstila tudi simpatična knjižica Black and White, avtorice Tane Hoban. Gre za kartonko, harmoniko, ki ima na eni strani zelo enostavne slike črnih predmetov na beli podlagi, na drugi strani pa slike belih predmetov na črni podlagi. Zapira se z ježkom. Črno-bele slike so sicer res enostavne za izdelavo in jih definitivno lahko naredimo sami (nekaj predlogov, brezplačni printi ter moj in P-jev poskus), si pa mislim, da bo knjižica še dolgo v uporabi (če še ne veste, Book Depository brez poštnine pošilja knjige po vsem svetu). Kakorkoli, R-ju je všeč.

Zakaj pa ravno črna in bela in ne kakšne bolj "zanimive" barve? Na Facebook zidu Montessori doma je Mojca tako lepo zapisala (sicer gre bolj za razlago črno-belih Munari mobil, ki jih bomo kmalu začeli uporabljati tudi pri nas, pa vseeno), da enostavno moram(!) prilepiti: