Prvič se je korito za rože prelevilo v senzorično mizo, tokrat pa sem ga, s kar nekaj dodatne opreme, spremenila v kotiček oziroma korito za pomivanje posode. Po zajtrku smo si prihranili nekaj ne preveč umazane posode, a sva jo, oziroma jo je P sam, pomila šele po popoldanskem počitku, saj se nama prej ni izšlo. V korito sem postavila tri posode. Sprva sem nameravala uporabiti le dve, a nisem našla povsem ujemajočih. Nato sem razmišljala o polički med tema dvema posodama, pa se je spet zataknilo pri realizaciji. Na koncu sem potem malo kombinirala še z eno Ikeino posodo, pa je izpadlo (niti slučajno lepo a) zelo funkcionalno. Tako luknja ni globoka, posoda pa služi tudi kot polička za odlaganje detergenta za pomivanje posode, krtačke in gobice (dodana naknadno, ni na fotografijah). Preko roba sem obesila vrč in kljukico za brisačko-rokavičko. Na tla sem pripravila kovinsko vedro za odnašanje vode in brisačo za morebitne nesreče. Na drugi strani sem pripravila omarico s poličkama oblečenima v prozoren prt. Na spodnjo polico sem dala dve kuhinjski krpi in posodo za umazano ... ja, posodo :) Na zgornjo sva pogrnila kuhinjsko krpo.

P-ja sem poslala po vodo, za vsako od posod je šel po dvakrat ali trikrat. Pokazala sem mu, kako doda detrgent in kako pomije, splakne in odloži čisto posodo. Nato je nadaljeval sam. Pogrnil si je tudi brisačo. Korito je bolj primerno D-jevi višini in je P med delom kar pokleknil. Ko je končal, sem mu pokazala, kako vodo zlije v vedro, jo odnese v straniščno školjko, z rokavičko pobriše vse tri mokre posode (oranžni in zeleno), pobriše tla z brisačo in pripravi novi brisački. Posodo sva pustila, da se je odcejala in sušila na polici s kuhinjsko krpo. Smiselna bi bila uporaba odcejalnika, a imamo v kuhinji (in tudi sicer) res malo prostora in če se naveliča(ta), potem res nimam kaj z njim. Posoda ni bila bleščeče čista, a ga nisem želela opominjati in popravljati. Zvečer jo je zložil na kuhinjski pult (kot da je čista), jaz pa kasneje, ko je zaspal, še v pomivalni stroj. Tik pred spanjem je povsem samoiniciativno pomil še kozarce, ki so po večerji ostali na mizi. Vse je sam pripravil in pospravil. Žarel je od zadovoljstva, jaz pa od ponosa.

Pomivanje posode sem nameravala predstaviti (in bom) tudi D-ju..... Tokrat je še spal, kasneje pa še ni pokazal zanimanja, a sem prepričana, da se bo to zgodilo prav kmalu. Seveda bi lahko pomivala posodo tudi v umivalniku, a, kot sem rekla, je moja kuhinja majhna, imam samo eno korito z zanič površino za odcejevanje (in kupom stvari, ki se še sušijo ali tam samo vedrijo). Problem je tudi tekoča voda, ki delo rada spremeni v igro (tako so se končala naša prejšnja pomivanja posode). Sicer nimam nič proti igri z vodo, ampak tudi tole je bilo super :)







(Iz leve proti desni:) Stol za doseganje hladilnika (ali pulta, ko je stolp za učenje že zaseden), predpasnika (tokrat sva, gotovo zaradi vročine, pozabila, da bi si ga lahko nadel), kotiček za pomivanje posode, stolp in nizka miza s stolčkoma. <3 Montessori.