R, kot sta že njegova starejša brata, veliko časa preživi na tleh. Pri P-ju sem s svojim početjem požela kar nekaj neodobravanja, zdaj so počasi vsi obupali nad mano :) Zakaj dojenčka, pravzaprav novorojenčka, na tla že tako zgodaj? Ker je varno, iz tal se težko pade še globje (pustimo za zdaj stopnišča in podobno, dokler otrok še ne plazi in kobaca naokoli), praktično in ker svobodno gibanje omogoča in spodbuja razvoj otroka.

Ravna (in čvrsta podlaga) je za dojenčka pomembna že od vsega začetka. Razni ležalniki in sedeži ne samo, da omejujejo gibanje, ampak otroka silijo v preveč pokončen položaj, ki ga ni zmožen. Posledično se zvije oziroma zleze v eno ali drugo stran (vzravnava!). Prav tako niso priporočljive nosilke (se mi zdi, da je tudi med strokovnjaki na tem področju nekaj zmede). P in D sta bila sicer veliko nošena ("plan B" ali ko res ni šlo več na tleh in mi je začelo zmanjkovati rok, za pocrkljat, po trgovinah, ko sem se rabila posvetiti prvorojencu, za dojenje in/ali uspavanje na potepih ... ), a šele po 6. mesecu oziroma, ko sem presodila, da lahko že dalj časa sedita. Več na temo (motoričnega) razvoja si lahko preberete na tej povezavi in v člankih na tej spletni strani, je pa z gibanjem nerazdružljivo povezan celostni razvoj otroka (ena povezava zelo-na-hitro).

Za R-ja imam pripravljene kar tri lokacije. Prva je v njegovem kotičku, kjer ima obešene mobile, druga pri velikem ogledalu, kjer leži na topponcinu (ko se P in D ne igrata na blazini) in tretja v kopalnici. Tam imamo manjšo podlogo za previjanje (iz previjalne torbe).  Oblečem jo v prevleko za (najmanjši) vzglavnik (končno jo lahko uporabim), saj je ravno prave velikosti, ali jo pogrnem s tetra pleničko ali brisačo in R-ja položim nanjo brez pleničke (bodi je zapet zgolj zaradi fotografiranja). Medtem, ko on več kot zadovoljno brca, klepeta, se smeji (in lula :) ), grem lahko v miru po čista oblačila zanj, če je to potrebno, naredim kaj zase, za P-ja, D-ja, ali pa se lotim kakšnega manjšega gospodinjskega opravila v kopalnici ali kuhinji (ki vodi v kopalnico). (Ob prisotnosti starejših dveh sem seveda bolj pazljiva.) Pa sva oba srečna :) Razen v primeru res velike luže, ga za oblačenje ne prestavljam na previjalno "mizo" (v našem primeru sta to pralni in sušilni stroj), ampak ga uredim kar tam. Po tej goloriti telovadbi mu seveda pripada dodatna odejica ali topla kopel, da se segreje. Tudi sicer je priporočljivo, da otroka, ko postane bolj aktiven (kar je precej mil izraz za njegovo početje), previjamo na tleh (žal je naša kopalnica premajhna, da bi blazino in ostalo kramo potrebno stacionirali na tla).
Na tleh je tudi košara vozička, v kateri R spi ponoči. D-ja sem imela v košari predvsem podnevi, da sem ga lahko premikala iz prostora v prostor in ga tako zaščitila pred evforično ljubečim P-jem.

Vsak čas bomo blazino v R-jevem kotičku začeli uporabljati tudi ponoči, kot nizko posteljo (zbiram pogum, da si priznam, kako velik je že) ...