Ste lepo praznovali? Mi smo :) Uspelo nam je skoraj vse ...
Čeprav sem se bala, da se mi ne bo izšlo, smo nekako zadnji dan uspeli skupaj spraviti voščilnice. Pa še jih ne bi, če ne bi ponovno ugotavljala, da R-ja čisto zanemarjam kar se tiče packanja, pardon, ustvarjanja, senzorične igre itd. Pa sem mu potem naredila nekaj veselja ... Trši papir sem narezala na pravokotnike (toliko, da je šlo v kuverte), nato pa sva z R-jem nanje odtisnila dlani (rumena tempera). Ostalo sem izrezala in večinoma tudi zlepila kar sama - D ni bil navdušen oziroma je obupal po treh ali štirih voščilnicah, P-ja pa ni bilo doma, je kuverte zgolj vrgel v nabiralnik :) Ni mi ostalo drugega, kot da sem končala sama. Za oblikovanje voščilnice sem združila to, to in nekaj domišljije.
Hren smo nakopali na vrtu, joj smo uživali! Pirhe vam raje pokažem in razložim postopek izdelave drugo leto, vam bo bolj prav prišlo, smo pa navdušeni nad tehniko in rezultatom. Potico sem spekla sama, mandljevo (na orehe sem alergična) po receptu s. Felicite Kalinšek iz knjige Velika slovenska kuharica. Ok, v bistvu je mandljeva in lešnikova, zaloge je bilo treba porabit. In ta lepi del, pa tako sem bila ponosna, smo uspeli pojesti že pred fotografiranjem. Kakorkoli, priporočam recept. "Želodca" se še kar nisem lotila, tej tradiciji se pa malo izogibam. Prtič, z veseljem ga vzamem iz omare, prehaja iz roda v rod, in je delo moževe prababice (mogoče še kakšen pra- več). P in D sta se prvič udeležila obredov velikega petka in vigilije, pa tudi vstajenske procesije; všeč jima je bilo. Ostanke šunke, pravzaprav krače, nismo imeli ničesar posebnega, smo pospravili v velikonočno pico, jajca še čakajo na kakšno preobrazbo v smislu polnjenih jajčk, (francoske) solate, ali mogoče, mmm, noro dobrega polnjenega kruha po receptu Jamieja Oliverja. Del družinskih druženj (in še kaj) sem izpustila zaradi učenja. Praznovali smo, vsaj deloma, precej tradicionalno in se imeli noro lepo. No ... le moja stara mama prvič ni spekla svoje potice na katero je bila tako zelo ponosna. Gotovo se je, vsaj v mislih, celo pripravljala na peko ... Dva tedna nazaj smo se poslovili od nje ...
Ni komentarjev
Objavite komentar