Pri P-ju in D-ju smo z uvajanjem goste hrane začeli v pozno pomladanskih oziroma poletnih mesecih, ko kaj pa že zraste v domači gredi, ob prvih malo bolj resnih grižljajih (s povdarkom na malo, resno sta začela jesti P pri 10,5m in D tik pred 11m, pet dni pred vstopom v vrtec), pa je bilo raznovrstne zelenjave in sadja na pretek. Tokrat bomo začeli sredi zime. Na srečo sem o tem začela razmišljati že zgodaj spomladi. Mami, ki je v zadnjih desetih letih postala prava kmetica, sem prosila, da poseje več korenčka, kot bi ga sicer (zadnja leta tako ali tako sploh ni obrodil). Sama sem pridelala nekaj graha, pobrala sem ga z R-jem v rokah dva dni po odpustu iz porodnišnice (khm), novega se mi ni ljubilo posadit oziroma sem nanj pozabila, bogato je obrodilo moje rumeno korenje (še dobro, da mi ga je tašča skopala iz plevela), s semenom rdečega so se mastile mravlje. Korenje bom lahko dobila še pri stari mami, ki ga shranjuje v pesku, in pri mami, ki prisega na shranjevanje v časopisnem papirju. Hokaido buče, krompir, jabolka (če bodo zdržala), moka (sveže mleta koruzna, pirina, ajdova), cvetača, če se bo kaj naredila, koleraba, kislo zelje in repa, čebula, česen ter kaj bolj svežega iz rastlinjaka, nas pa tako ali tako čaka vsako zimo (bravo mami!). Nisem si mogla kaj, da si ne bi nekaj zelenjave, ob vsem tem obilju, tudi zamrznila. Tako zamrzovalno omaro počasi polnijo bučke (zelene, bele in rumene), korenje (rumeno in rdeče, nekaj ga bom tudi zamrznila), grah, kumare, paprika, načrtujem pa zamrznit še kaj sliv (tistih navadnih, zamrznjene so odlične za v kompot, če ne prej pa poleg tistih grdih jabolk, ki sveža sicer nikomur več ne teknejo, in božanske v torti) in (skuhane) rdeče pese, ki me čaka na njivi stare mame. Upam, da nam uspe carjeviče predelat v najboljši sok. Nimam namena kuhati oziroma vlagati raznih kašic, saj se vlaganja kar malo bojim (generalno, čeprav moja lanska pesa je uspela). Prijateljica je nekoč pripravljala kašice iz breskev in korenja. Poskus se je končal tako, da so bile presladke (sladkor=konzervans) in nam jih je poskušala podtaknit kot marmelado na intenzivnih pevskih vajah :) Dolgo sem razmišljala in brala vse mogoče o blanširanju zelenjave, o zamrzovanju sveže in se odločila, da postopek izpustim. Za kumare (radi imamo kumarično juho, ki jo naredim tako, da na olivnem olju prepražim česen in kumare, začinim, dodam kakšno žlico ajdove kaše, skuham, zmeljem s paličnim mešalnikom in postrežem z žličko kisle smetane) in bučke sem se bala, da bi razpadle med postopkom oziroma, da ne bi nič ostalo, graha tako nikoli ne blanširam, za korenje sem brala, da ga je treba blanširati dlje kot minuto in mi srce ni dalo, da bi ga kuhala. Blanširala sem samo papriko, ki jo rada podtaknem v juhe in obare. Vso zelenjavo sem narezala na večje kose in jo bom, ob času, skuhala v soparniku.

Tak je plan, kako bo šlo, poročam pozimi, bom pa vesela, če kdo deli z mano/nami svoje izkušnje in znanje glede zimskega uvajanja ali shranjevanja domače zelenjave.